Raba in oglaševanje tujih blagovnih znamk

Dobavili ste izdelke in se lotili pripravljanja oglaševalske kampanje. Nenadoma vas spreleti: “Ali sploh smem oglaševati tuje izdelek in znamke na Facebooku, če nimam pogodbe z uradnim distributerjem?”

Kje lahko izvem, ali so izdelki dejansko opremljeni z zaščitenimi blagovnimi znamkami in kakšna so pravila o uporabi takih znamk?

V prvem delu te objave bomo predstavili nekaj osnov o blagovnih znamkah, kje so običajno zapisana pravila o njihovi uporabi in kje je mogoče preveriti, ali je nek napis oziroma logo dejansko pravno varovan kot znamka.

Drugi del te objave pa bo posvečen vprašanju, kako blago veljavno oglaševati kljub temu, da npr. posebna distribucijska pogodba med vami in imetnikom znamke ne obstaja.

V kolikor blago ponujate v sodelovanju z uradnim zastopnikom oziroma proizvajalcem, je dobro začeti pri pregledu distribucijske oziroma licenčne pogodbe

V kolikor prodajate oziroma oglašujete blago v sodelovanju s proizvajalcem oziroma uradnim zastopnikom, je popis blagovnih znamk skupaj s pravili glede njihove uporabe običajno naveden v distribucijski pogodbi ali posebni izjavi. Pogoji uporabe blagovnih znamk so lahko navedeni tudi drugod, na primer na B2B spletni strani distributerja oziroma v posebnih prilogah, ki so lahko na primer poimenovane kot “Acknowledgement of permitted use of IP”, “Trademark disclaimer” oziroma “Intellectual property statement”.

Če s takšnimi dokumenti razpolagate ste v dobri situaciji, saj v njih distributerji in proizvajalci običajno natančno opredelijo vse dovoljene oblike oglaševanja in prikazovanja njihovih znamk (npr. “You may also use our registered trademarks in order to carry out promotional and sales activities in accordance with business and industry standards, namely by incorporating them in Facebook and Google Display Ads ads that lead to your store”.)

Če pa s tovrstnimi dokumenti ne razpolagate, pa se je dobro najprej vprašati, ali pri posameznemu znaku oziroma besedi sploh gre za veljavno zaščiteno blagovno znamko.

Kdaj gre pri določeni besedi, znaku, barvi, zvoku oziroma kombinaciji navedenega za zaščiteno blagovno znamko?

Pravice, ki izhajajo iz zaščitene blagovne znamke (oziroma “storitvene znamke” v primeru storitev, pri čemer bo v nadaljevanju za oboje uporabljen termin “blagovna znamka”) veljajo zgolj takrat, kadar je bila znamka veljavno registrirana in kot taka vpisana pri ustreznem registru. 

Poleg klasičnih registracij za uporabo na domačem trgu (npr. pri Uradu za intelektualno lastnino RS v primeru Slovenije),  se vse več imetnikov odloča za pridobivanje Blagovne znamke Evropske unije (EUTM), saj takšna znamka nudi zaščito v vseh državah Evropskega gospodarskega prostora (EGP). 

Šele uspešen vpis v nacionalni oziroma evropski register pomeni, da registrirana znamka na zadevnem območju njenemu imetniku nudi zaščito pred tem, da bi njegovo znamko uporabljal oziroma posnemal nekdo drug. Navedena pravica pa sicer velja zgolj znotraj veljavnega obdobja (običajno 10 let), na določenem trgu (npr. znotraj EGP) in zgolj v povezavi z dejavnostmi oziroma kategorijami blaga in storitev, ki jih je prijavitelj v skladu s sistemom Nicejske klasifikacije navedel v svoji prijavi. Povedano drugače, blagovne znamke je mogoče registrirati zgolj v povezavi s kategorijami izdelkov, ki so bile navedene v prijavi, pri čemer vas vaša znamka ščiti pred uporabo in naknadno registracijo podobne znamke s strani tretje osebe zgolj v obsegu teh izdelkov in na opredeljenem teritoriju oziroma zgolj za čas trajanja registracije.

Več o znamkah si lahko preberete na uradni podstrani Urada za intelektualno lastnino.

Kje lahko preverim, ali je znak oziroma beseda dejansko registrirana kot blagovna znamka?

Slika: Iskalna vrstica na prvi strani https://www.tmdn.org/.

Najbolj priročen pregled sicer nudi spletni register TmView, ki omogoča pregled vseh registriranih znamk na vseh glavnih svetovnih trgih.

V kolikor pa želite vašo preverbo zožati zgolj na blagovne znamke Evropske unije (EUTM), pa vam priporočamo, da pregledate uradni register organizacije EUIPO. Za pregled blagovnih znamk, ki so bile registrirane zgolj za območje Republike Slovenije, pa lahko pregledate spletno različico registra Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (tako da kliknete na povezavo “Znamke”).

V iskano znamko boste najlažje našli, če v ustrezno polje vpišete besedilo, ki ga znamka vsebuje ( npr. “Coca-Cola”). V primeru naprednih registrov TmView in uradnega registra organizacije EUIPO, pa lahko v iskalno polje vpišete tudi ime pravne osebe, ki naj bi bila imetnica blagovne znamke (npr. Apple Inc.).

Na katere podatke naj bom pozoren, ko pregledujem tuje blagovne znamke v registru TmView?

Slika: pregled podatkov pri vnosu “Apple Inc.” v iskalno vrstico na https://www.tmdn.org/.

Pri pregledu rezultatov je potrebno biti pozoren predvsem na podatke v stoplcu:

• “Graphical representation” oziroma “Trade mark name” na teh dveh mestih sta prikazana podoba zavarovane znamke oziroma niz zavarovanih besed. Če se podoba znamke oziroma niz besed ujema z besedno oziroma figurativno znamko izdelka, ki ga želite oglaševati ter prodajati, to pomeni, da je lahko vsebovana znamka zavarovana (odvisno od stanja, glej spodaj).
• “Trade mark status” stanje registracije razkrije, ali je znamka, ki je vsebovana v registru, dejansko še vedno veljavno registrirana (“Registered”) oziroma, ali je veljavnost pridobljene registracije že potekla (“Expired). Morebitne omejitve glede uporabe in oglaševanja niso več veljavne v primeru znamk s pretečenim stanjem registracije.
• “Trade mark office” predstavlja državo oziroma trg, v katerem je bila znamka registrirana. Če je bila znamka registrirana zgolj npr. za ameriški trg (“USPTO – United States Patent and Trademark Office), potem imate pravico takšno znamko oglaševati v Sloveniji oziroma znotraj območja EGP ne glede na omejitve, ki jih je morda imetnik veljavno vzpostavil na Ameriškem trgu (ob upoštevanju drugih relevantnih izjem). V kolikor se pod navedbo “Trade mark office” pojavlja beseda “EUIPO – European Union Intellectual Property Office”, gre v takem primeru za blagovno znamko Evropske unije (EUTM), katere omejitve veljajo znotraj EGP, torej tudi v Sloveniji.

S klikom na posamezno znamko si je mogoče ogledati še podatke o njenem imetniku (ang. “Trade mark holder”), torej o pravni osebi oziroma posamezniku, ki je “lastnik” znamke. V kolikor se med rezultati iskanja pojavlja več zadetkov, ki so si med seboj podobni oziroma v kolikor obstaja dvom glede tega, ali je znamka, ki jo želite oglaševati dejansko tista, ki se pojavlja med rezultati poizvedbe na TmView, pa bodite pozorni tudi na klasifikacijo (“Goods and services”, saj bi ta morala ustrezati naravi blaga oziroma storitve, ki jo želite oglaševati (npr. če v registru najdete znamko, ki je sicer podobna podobi oziroma napisu na izdelku, ki bi ga želeli prodajati in oglaševati, vendar pa je znamka v registru registrirana za kategorijo “otroška oblačila”, vaš izdelek pa v to kategorijo ne sodi, gre najverjetneje za znak oziroma napis, ki ni veljavno zavarovan kot znamka).

Kdaj smem “uporabljati” oz. oglaševati blago, ki je opremljeno s tujo blagovno znamko?

Pri vsakem imetniku znamke naj bi načeloma morali zaprositi za soglasje glede uporabe njene znamke. Navedeno pa ne velja v primeru dopustnih oblik oglaševanja:

• v kolikor je bil izdelek pridobljen na veljaven način znotraj EGP trga in ste vi njegov preprodajalec (tj. kadar ste vi izdelek kupili na EGP trgu in ga prodate naprej) oz., 
• v primeru, kadar izdelek še ni bil pridobljen na veljaven način znotraj EGP (tj. še ni bil dan na trg), pač pa ste vi njegov prvi prodajalec oz. distributer na podlagi licenčne ali druge distribucijske pogodbe, ki ste jo sklenili s proizvajalcem oz. njegovim zastopnikom.

Blago morate vselej oglaševati na običajno sprejemljiv način in tako, da imetniku zanmke ne nastaja škoda (npr. okrnitev ugleda ker blago oglašujete na zavržen, omalovaževalen ali drug neprimeren in panožno neobičajen način).

Ali obstajajo omejitve glede oglaševanja blaga, ki je opremljeno z znakom oziroma napisom, ki sicer ne predstavljata zavarovane blagovne znamke?

Načeloma ne, lahko pa ste še vedno odgovorni, v kolikor vam proizvajalec blaga uspe dokazati, da izdelke oglašujete na način, ki predstavlja nelojalno konkurenco oziroma, da mu s oglaševanjem izdelkov nastaja škoda. Tak primer bi lahko na primer predstavljala oglaševalska kampanja, ki bi izdelke prikazovala v slabšalni ali porogljivi luči, oziroma kampanja, v kateri bi bili izdelki v oglasih prikazani z namenom izvajanja poslovne goljufije, povzročanja splošne nevarnosti, nagovarjanja h kaznivim dejanjem, ipd.

Kaj pa omejitve v primerih, ko so oglaševani izdelki dejansko opremljeni z veljavno blagovno znamko?

V kolikor ugotovite, da je izdelek opremljen z veljavno znamko, to samo po sebi še ne omejuje vaših pravic glede oglaševanja, v kolikor izpolnjujete enega od zgoraj navedenih pogojev (tj. Da ste blago kupili, ko je bilo že dano na EGP trg oz. kadar blago še ni bilo veljavno dano na EGP trg, a imate licenčno oz. distribucijsko pogodbo s proizvajalcev oz. njegovim zastopnikom).

Opozorilo: vsako poslovanje s seboj prinaša tveganja, ki jih je potrebno posamično obravnavati in naslavljati. Objavljena vsebina posledično nima narave pravnega mnenja oziroma pravnega nasveta, temveč predstavlja zgolj avtorjevo nepoklicno mnenje o zadevni temi. Objavljeni podatki, primeri, vzorci, obrazci in stavki so navedeni primeroma in niso namenjeni poslovni uporabi. Vsaka poslovna odločitev, ki bi lahko sledila v povezavi z zgoraj objavljeno vsebino je v izključni odgovornosti bralca, pri čemer avtor nadpisane vsebine ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi bralcu pri tem lahko nastala.