Moram spletno trgovino vedno prevesti v slovenščino?

Morajo biti vsa besedila moje spletne trgovine v slovenskem jeziku? Vprašanje, ki ga običajno prejmem skupaj s pripombo, da smo v Sloveniji s tem “teženjem glede slovenščine” že “bolj papeški od papeža” (#thanksBrižinskispomeniki).
Kot slovenski trgovec morate s slovenskimi potrošniki poslovati v slovenskem jeziku. Ne glede na to, da večina vaših kupcev morda prihaja iz tujine, ste po mnenju inšpektorata načeloma še vedno dolžni besedila spletne trgovine in izdelkov prevesti v slovenščino. V nadaljevanju sem na kratko opisal za katera besedila gre, kdaj ste lahko v prekršku in kdaj nadpisano ne velja.
Kdaj morajo biti besedila prevedena v slovenščino?
Kadar je vaša spletna trgovina namenjena poslovanju s slovenskimi potrošniki velja zahteva glede poslovanja v slovenskem jeziku (npr. odgovarjanje na vprašanja, odpisovanje na zahteve za vračilo blaga) in uporabe slovenskih besedil (npr. splošnih pogojev, reklam, opisov, ipd.).
Če imate spletno trgovino, ki je objavljena v večih jezikih, mora biti spletna trgovina, ki je namenjena slovenskim potrošnikom, v celoti v slovenskem jeziku. Enako velja za spletno stran, ki oglašuje izdelke (tudi) slovenskim potrošnikom.
Kaj pa če …
vir: Canva Inc.
- imam domeno, ki se konča s kratico “.com”,
- se moji strežniki nahajajo v tujini,
- sem v celoti izključil prikazovanje reklam slovencem in imam vse reklame v angleščini,
- še nikoli nisem ničesar prodal slovenskemu potrošniku, kar lahko dokažem z računi …
… skratka, kaj pa če nisem usmerjen k prodajanju storitev in izdelkov slovenskim potrošnikom, jim ne oglašujem oziroma z njimi sploh “nočem” poslovati?
Kadar vaša trgovina sicer ni namenjena poslovanju s slovenskimi potrošniki (npr. ne prikazujete oglasov v slovenščini, ipd.) imate pa v Republiki Sloveniji registrirano družbo, ste kljub temu dolžni prevesti vsa besedila spletne trgovine in izdelkov v slovenščino. Po mnenju Tržnega inšpektorata (TIRS) ima v teh primerih namreč slovenski potrošnik še vedno pravico (oziroma bi glede na prepoved geo-blockinga moral imeti pravico), da pri vas naroči vaše izdelke oziroma storitve.
Kdaj ni potrebno prevesti besedil spletne trgovine in izdelkov v slovenščino?
Po mnenju inšpektorata pa besedil v slovenščino niste dolžni prevesti, če kot slovensko podjetje preko spleta prodajate izdelke in storitve le v tuje države (npr. kažete oglase zgolj tujcem) in za to obstaja tehten razlog, kot na primer, ker prodaja tovrstnih izdelkov in storitev v Sloveniji ni dovoljena.
Če pa dejansko ne obstajajo pravne ali druge ovire (ki niso npr. zgolj stvar nelagodnosti oziroma vaše odločitve) in bi lahko vaše izdelke ter storitve prodajali tudi v Sloveniji, besedil pa niste prevedli, lahko s tem kršite določila Zakona o javni rabi slovenščine in Zakona o varstvu potrošnikov oziroma celo Zakona o varstvu pred diskriminacijo.
Katera besedila je potrebno prevesti?
Načeloma naj bi bila prevedena vsa besedila, ki so v uporabi pri poslovanju s potrošniki, prevedena v slovenščino.
S tem so v primeru spletne trgovine zlasti zajeta besedila, ki so potrebna, da potrošnik pregleda blago in izvrši nakup, kot na primer:
- opozorila, vnosna polja, napisi na gumbih, opisi povezav, opisi izdelkov, navedeb o razpoložljivosti blaga, ipd.
Prav tako morajo biti v slovenščini zapisani tudi vsi obvezni dokumenti spletne trgovine in spremni dokumenti nakupa oziroma izdelkov, kot na primer.:
- splošni pogoji poslovanja, politika zasebnosti, pojavno okno glede piškotkov, naročilnica, račun, garancije, navodila ipd.
Če imate za isto spletno trgovino več domen je ustrezno, če v slovenščino prevedete zgolj tista besedila, ki so povezana z domeno, ki je namenjena poslovanju s slovenskimi potrošniki (npr. “.si”).
Kaj pa imena izdelkov in slogani?
vir: Canva Inc.
Imen izdelkov ni potrebno prevajati.
Če so slogani zaščiteni kot besedna znamka (npr. “I’m lovin’ it”), jih ni potrebno prevesti. Slogane, ki pa niso zaščiteni kot besedne znamke (npr. stavki, ki ste jih sami dodali k izdelkom oziroma jih ni zaščitil proizvajalec ali distributer izdelkov) pa je potrebno prevesti, saj za njih veljajo enaka pravila kot za navadne stavke v tržnih besedilih, ki so namenjena potrošnikom.
Če želite preveriti, ali je slogan zavarovan kot besedna znamka, ga lahko vpišete v iskalno polje baze TmView, ki je na voljo na tej povezavi.
Kaj pa članki, reklame in druga promocijska gradiva?
Zakon o javni rabi slovenščine predpisuje, da mora biti javno oglaševanje izdelkov in storitev, javno predstavljanje dejavnosti ter morebitna druga oblika obveščanja izvedena v slovenskem jeziku oziroma v jeziku, ki je potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljiv. Ne glede dobro znanje angleščine na slovenskih tleh, je imel poleg slovenščine zakonodajalec tu v mislih še uradne jezike narodnih manjšin na območjih, kjer potrošniki iz takih manjšin živijo.
Kadar gre za za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, ki je namenjeno tudi tujcem in se posledično slovenščina pojavlja skupaj s tujim jezikom, pa zakon zahteva, da različica besedila oziroma besede v slovenščini ne sme biti manj poudarjena od tuje različice.
Enake zahteve omenjeni zakon nalaga tudi v zvezi s spletnimi oglasi pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo, pri čemer dodaja, da so tovrstni oglasi lahko dodatno (torej kadar že obstaja slovenska različica) ponujeni tudi v drugem jeziku.
Kaj pa navodila? Je potrebno prevesti vsako besedo navodil?
Zakon o varstvu potrošnikov določa, da je potrebno izdelkom, katerih pravilna uporaba terja določen postopek, oziroma pri katerih bi lahko potrošnik z napačno uporabo povzročil nevarnost zase ali za druge, ali onesnažil okolje, priložiti navodila. Vsebina navodil mora biti za potrošnika lahko razumljiva in mu mora omogočati pravilno uporabo izdelka, kadar pa je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije, pa morajo biti navodila v celoti v slovenskem jeziku.
Pod navodila za uporabo sodijo tudi različni priročniki, grafične ponazoritve, in usmerjevalni napisi, ki se nahajajo na izdelku (npr. sheme, simboli, piktogrami, puščice s stavki, nalepke, ipd.) in opozarjajo potrošnika na morebitne nevarnosti ter postopke za varno uporabo izdelka.
Prevajanje je lahko v našem primeru zelo drago. Kakšne so sploh kazni?
Glob je na žalost več. Tako tiste, ki jih narekuje Zakon o varstvu potrošnikov kakor tudi tiste, ki jih predvideva Zakona o javni rabi slovenščine se gibljejo od 3.000 EUR do 40.000 EUR, pri čemer prekrške po prvem zakonu inšpicira Tržni inšpektorat, po drugem pa Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo.
Z globo od 1.200 do 4.000 EUR pa se po obeh zakonih lahko kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Izprosnost oziroma neizprosnost inšpektorjev je glede tega prekška različna, žal pa poznam primer, ko je podjetje zaradi neprevedene tehnične dokumentacije klima naprave prejelo globo v višini 4.000 EUR od Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo.
Povzetek:
- Kadar poslujete s slovenskimi potrošniki, je potrebno poslovanje vršiti v slovenščini in v slovenščini nuditi vsa zadevna besedila.
- Vsebine, ki morajo biti v slovenščini se nahajajo tako na spletnem mestu kakor tudi na samih izdelkih in v pošiljkah (npr. navodila, povzetek naročila, račun, garancija, ipd.) prevesti v slovenščino.
- V slovenskem jeziku je prav tako potrebno izvajati oglaševanje ter besedila oglaševalskih sporočil ustrezno prevesti. Sloganov, ki so zavarovani kot besedne znamke, ni potrebno prevesti.
- Besedil niste dolžni prevesti, kadar kot slovensko podjetje poslujete izključno s tujci in za tovrstno poslovanje obstaja tehten razlog, ki ne predstavlja diskriminacijo slovenskih potrošnikov (npr. obstoj pravne ovire).
Opozorilo: vsako poslovanje s seboj prinaša tveganja, ki jih je potrebno posamično obravnavati in naslavljati. Objavljena vsebina posledično nima narave pravnega mnenja oziroma pravnega nasveta, temveč predstavlja zgolj avtorjevo nepoklicno mnenje o zadevni temi. Objavljeni podatki, primeri, vzorci, obrazci in stavki so navedeni primeroma in niso namenjeni poslovni uporabi. Vsaka poslovna odločitev, ki bi lahko sledila v povezavi z zgoraj objavljeno vsebino je v izključni odgovornosti bralca, pri čemer avtor nadpisane vsebine ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi bralcu pri tem lahko nastala.