Kdaj vam razprodaje in znižanja lahko nakopljejo plačilo globe?

Zakaj so razprodaje, znižanja in popusti zakonsko urejeni, če pa je na koncu trgovec tisti, ki bo primoran preživeti z znižanimi prihodki? To je pomislek, ki sem ga že večkrat slišal. Večina trgovcev sicer razume, da tako kot zakon ščiti trgovce pred predatorskimi cenami, tako ščiti tudi potrošnike pred agresivnimi poslovnimi praksami, ki običajno vključujejo znižanja. 

Kar pa povprečnega trgovca običajno preseneti pa je dejstvo, da bolj kot višina znižanja, inšpektorja zanima trenutek oziroma časovno obdobje, v katerem se je znižanje zgodilo.

Poleg jasnih informacij glede začetka in konca razprodaje ter višine znižanj, je potrebno paziti tudi pri zniževanju “novih” izdelkov. Izdelki, ki ste jih na novo uvrstili v prodajno ponudbo se morajo namreč nekaj časa prodajati po redni ceni (t.j. ceni brez popusta), preden jih lahko skladno z inšpekcijsko prakso veljavno znižate. 

vir: Canva Inc.

Sme trgovec sam določiti višino popusta oziroma znižanja?

Običajno sme trgovec sam določiti višino znižanja, kar še posebej velja pri trgovcih  v maloprodaji. V takih primerih je trgovcu običajno v pomoč “MSRP” cena (t.j. priporočeno maloprodajna cena proizvajalca) izdelka oziroma primerljiva cena enakega ali podobnega izdelka pri konkurenci. 

Trgovci, ki pa nastopajo kot pooblaščeni zastopniki, pa so običajno pri postavljanju cen ter popustov bolj omejeni, saj jih lahko proizvajalci z distribucijskimi pogodbami zavežejo k določeni cenovni politiki.

Kakšne so zakonske zahteve glede razprodaj?

Razprodaja je javna objava ponudbe izdelkov, ki so znižani za določen čas.

Zakon o varstvu potrošnikov zahteva, da v primeru razprodaj jasno navedete podatke o času trajanja razprodaje (pri ni več predpisanega maksimalnega roka trajanja razprodaje) in označite blago oziroma jasno navedete vrsto blaga, ki ste ga vključili v razprodajo. Blagu morate prav tako pripisati ceno pred in po znižanju (npr. prečrtana cena) in odstotek znižanja. 

V kolikor navajate celoten razpon znižanja (npr. razprodajno znižanje do -40%), mora najvišji odstotek znižanja (v našem primeru je to -40%) zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Povedano drugače, če objavite razprodajo v višini -40% in v razprodajo vključite blago, katerega skupna vrednost znaša 1.000 EUR, morate znižate toliko izdelkov za -40%, da njihova skupna vrednost predstavlja vsaj eno četrtino vrednosti vsega znižanega blaga (torej 250 EUR).

Z nadpisanimi zahtevami zakonodajalec ščiti potrošnika pred razprodajami, ki bi lahko bile nepoštene (npr. razprodaje, ki bi večno trajale, ki bi bile objavljen odstotkom znižanja, ki ni reprezentativen, ipd.).

Kaj pa zakonske zahteve glede popustov in znižanj?

Skladno z določili Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami se kot nepoštena poslovna praksa lahko šteje objava cene ali načina izračunavanja cene oziroma določene cenovne prednosti, ki zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika oziroma pri njem povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.

Prepovedana praksa zniževanja “novih” izdelkov

Kakšno ceno pa je mogoče razumeti kot zavajajočo? Po mnenju inšpektorata je zavajajoče, če spletni trgovec objavi “znižano” ceno pri blagu, ki se v resnici sploh še ni prodajali po ceni, ki ne bi bila znižala (t.j. po redni ceni). Za tak primer denimo gre, ko na spletno trgovino umestite nov izdelek in mu takoj znižate ceno.

V zvezi s tem nemalo trgovcev namreč letno prejme inšpekcijski zapisnik o začetem postopku nadzora spletne trgovine, v katerem inšpektor od trgovca zahteva podatke o gibanju cen izdelkov. 

V takih primerih inšpektor preverja ali, z objavo popustov oziroma znižanj potrošniku prikazujete dejanske cenovne ugodnosti. 

V kolikor pa ne bi bili sposobni pojasniti, zakaj ste znižali izdelek, ki se še nikoli ni prodajal po “redni ceni”, vas lahko doleti globa v višini od 3.000 EUR do 30.000 EUR po določilih že omenjenega Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami.

Katere podatke ste dolžni voditi glede cen blaga?

vir: Primer zahtev inšpekcijskega nadzora TIRS v zvezi z oglaševanjem znižanj

Ker kot spletni trgovec opravljate trgovinsko dejavnost za vas med drugim veljajo tudi določila Zakona o trgovini.

Ta zakon trgovcem nalaga, da morajo zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi oziroma mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Skladno z Zakonom o trgovini je torej vsak trgovec dolžan pristojnim inšpekcijskim organom zagotoviti podatke o blagu (npr. prevzemni dokument, ime dobavitelja, številko in datum dobaviteljevega dokumenta) in podatke prodajni ceni blaga ter podatke o spremembi prodajne cene blaga.

V kolikor evidence o spremembi prodajne cene blaga ne vodite na prodajnem mestu, ste skladno z zakonom dolžni predložiti navedene podatke najpozneje v 24 urah po prejemu inšpektorjeve zahteve.

Posledično ste dolžni inšpektorju, kadar ta opravlja nadzor nad vašo spletno trgovino posredovati izpise oziroma dokument, iz katerega je razvidno gibanje cene posameznega izdelka. Zagrožena globa za primere, ko teh podatkov niste sposobni oziroma jih ne želite predložiti je sicer zelo visoka in se lahko giblje med 10.000 EUR in 100.000 EUR.

Po mojih izkušnjah večina trgovcev take evidence kljub temu izrecno ne vodi, pač pa si v takih situacijah skuša pomagati s kombinacijo računovodskih izpisov o stanju blaga in s predložitvijo računov, na katerih je razvidna prodajna cena izdelka na določen dan. Večina boljših računovodskih sistemov prav tako omogočajo kombinacijo izpisov, ki prav tako lahko zadostijo inšpektorjeve potrebe. 

Opozorilo: vsako poslovanje s seboj prinaša tveganja, ki jih je potrebno posamično obravnavati in naslavljati. Objavljena vsebina posledično nima narave pravnega mnenja oziroma pravnega nasveta, temveč predstavlja zgolj avtorjevo nepoklicno mnenje o zadevni temi. Objavljeni podatki, primeri, vzorci, obrazci in stavki so navedeni primeroma in niso namenjeni poslovni uporabi. Vsaka poslovna odločitev, ki bi lahko sledila v povezavi z zgoraj objavljeno vsebino je v izključni odgovornosti bralca, pri čemer avtor nadpisane vsebine ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi bralcu pri tem lahko nastala.